Avtorice raziskave: Andreja Gombač, Lara Jankovič, Polona Jazbec, Marjana Gerželj, Natalija Čančar
Mentorica: Mirjam Trampuž
OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača
Šol. l. 2009/2010
Višina[1]: 6,7 m
Debelina[2]: 173 cm
Življenjska doba: /
Skorja: zelenosive barve in vzdolžno razpokana
Listi: na veje nameščeni premenjalno, enostavni do dlanasto krpati z od dvema do tremi krpami, podolgovati, od sedem do 18 centimetrov dolgi in do osem centimetrov široki, rob je nazobčan na dnu listne ploskve zaokroženi ali srčasti; zgoraj je list svetlo zelen in gol, spodnji del je dlakav samo po žilah
Cvet: so enospolni, imajo štiri delno enojno cvetno odevalo; moški cvetovi imajo štiri prašnike in so združeni v viseče, pecljate rumene mačice; ženski cvetovi imajo po eno plodnico s po dvema vratovoma in so združeni v pecljata, pokončna jajčasta socvetja
Čas cvetenja: maj
Razmnoževanje: s semeni; vetrocvetna vrsta
Plod: vsi plodovi socvetja so zraščeni v mesnato soplodje, ki je sprva zeleno in sladko, ko dozori postane bele barve (od tod tudi ime), rožnate ali rdeče; soplodja so podolgovata na enako dolgem peclju
Čas plojenja: junij ali julij
Rastišče: Bela murva uspeva na zračnih, globokih in svežih tleh, prenese pa tudi revna in zelo suha tla. Prezimi tudi pri -30⁰C. Najdemo jo v vaseh in mestih. Je svetloljubna vrsta.
Les: Je trden in zelo žilav.
Domovina murve je Kitajska in vzhod Azije, kjer jo gojijo že 4500 let. V Evropo so jo prinesli v enajstem stoletju v Sredozemlje. Danes je razširjena povsod po Evropi kot okrasno ali sadno drevo. V Sloveniji jo najdemo po vaseh, ob kmetijah in drugod na podeželju primorskega, kraškega in panonskega sveta. Na Biosfernem območju Kras jo zagotovo najdemo v vasi Škocjan in pred gradom Školj.
S plodovi murv se prehranjujejo ptiči. Po mestih, parkih in vrtovih raste kot okrasno drevo, po vaseh pa posamično kot sadno drevo. Starih murv je zelo malo, mladih pa ne sadijo več.
Na Biosfernem območju Kras so murvo sadili za senco na dvoriščih kmetij ali pred gostilnami. Tako murvo smo dokumentirali pred bivšo gostilno »Pri Čotniku« v Dolnjih Ležečah.
Murvin les velja za zelo kakovostnega, trdnega in trajnega in se uporablja v gradbeništvu, ladjedelništvu, mizarstvu, sodarstvu, vendar na našem območju ni znana njegova raba.
Murvine plodove so uživali surove. Iz njih pa so pripravljali tudi marmelado, sirupe in jih namakali v žganju. Čaj iz murvinih listov so uživali proti kašlju.
Na Krasu je bilo v 19. stoletju, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, razširjeno svilogojstvo. Na drevesih bele murve so gojili sviloprejke za prodajo kokonov. Ta dejavnost je danes na našem območju povsem pozabljena.
Pripovedi
Do srednjeveškega gradu Školj, ki se dviga nad sotesko reke Reke, je nekoč vodila pot skozi lep murvin drevored, katerega ostanki so vidni še danes. Aleksandra Cerkvenik iz Dolnjih Vrem se spominja pripovedi o nastanku drevoreda. Ta pravi, da so ob poti posadili par murv za vsak par, ki se je poročil v Vremski dolini. Zato so (bile) murve v drevoredu različnih starosti. Najstarejša naj bi imela približno 150 let.