Češnja (Prunus avium)

Višina: do 20 m

Debelina: do 0,5 m

Življenjska doba: stare samosevke dosegajo starosti nad 200 let; češnje cepljene na modernejše podlage ne presežejo 20 let

Skorja: rdečkasto rumene barve, gladka s prečnimi črtami, s starostjo se prične prečno luščiti (v trakovih kot papirus); na njej so vidne vodoravne razpoke t.i. lenticele, tj. pljuča drevesa

Listi: enostavni, pecljati, eliptični, napiljeni, najprej dlakavi, pozneje goli, z razvejanimi žilami, do 10 cm dolgi in 5 cm široki; jeseni se obarvajo prek izrazito rumene do temno rdeče; najbolj značilni sta rdeči žlezi, ki ju najdemo na vrhu peclja na spodnji strani lista

Cvet: bele barve, sestavljen iz pet venčnih in čašnih listov

Čas cvetenja: april, maj

Razmnoževanje: s semenom, s cepljenjem na sejanec ali rešeljiko; oprašujejo žuželke, ptiči raznašajo koščice

Plod: sočen s koščico, sprva zelen nato rdeč ob zrelosti pa črn, velik okrog 1 cm

Čas plodenja:  junij, julij

Rastišče: Kot tako imenovano pionirsko vrsto jo srečamo na obrobju gozdov ali jas v živih mejah ter svetlih lisah gozda, kjer se pojavlja kot tekmec ostalim drevesnim vrstam. Najboljše uspeva na odprtem saj je izrazito svetloljubna vrsta. V listnati gozdovih doseže sestojne višine. Raste predvsem na srednje globokih do globokih, apnenčastih in ilovnatih tleh.

Les: Je žilav, a kljub temu slabo odporen na vremenske vplive in hitro zgnije. Črnjava je rdečkasto rjava z rebrastimi vzorci.

Raste v vsej Evropi vse do Švedske na severu in evropskem delu Azije, na jugu seže do juga Italije in Grčije.

Na Biosfernem območju Kras je prisotna v vplivnem in tranzicijskem območju, kjer je večinoma gojena na vrtovih in v bližini naselij. Na območju Brkinov je prisotna ob njivah in na parcelnih mejah. V zavarovanem območju ima vsaka šola mreže šol parka Škocjanske jame svojo češnjo v bližini čebelnjaka.

Češnja je pomembna zaradi dobre medovitosti, hrane za ptice in druge živali ter vloge krajinskega elementa - »samotnega« drevesa v kulturni krajini, med njivami.

Danes je češnjev les na območju Biosfernega območja Kras redek, saj je starih visokodebelnih češenj malo. V preteklosti pa je bil češnjev les, zaradi rdečkaste barve, ki spominja na macesen, posebej cenjen. Iz njega so naši predniki izdelovali spalnice ali pohištvo za dnevne sobe. Najbolj znane so češnjeve mize, ki so bile trdne in dolgotrajne.

Češnjeve plodove najraje uživamo sveže, lahko jih predelamo v kompot, marmelado ali sok. Zabeležena je  tudi nekdanja praksa sušenja češenj iz katerih so pozimi kuhali kompot. V žganje namočene višnje so domačini uživali proti bolečinam v trebuhu. Če je bilo češenj res veliko, so iz njih skuhali tudi žganje, ki pa ni veljalo za posebej dobro.

Danes mame iz češenj rade spečejo slasten zavitek - »Štrudelj«. Nekateri jih jedo kot dodatek jogurtu.

Izštevanke

»Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši,
v šolo tudi rada grem, vsako leto rajši.
Tu nam prostor dajte za naše mlade dame,
da bo sijalo sončece na naše mlado srčece.
Ti si lepa, ti si lepa, ti si pa najlepša.«

Babice učencev iz Biosfernega območja Kras so se citirane izštevanke naučile v šoli. Pele so jo stoje v krogu. Ena je stala na sredini in kazala s prstom. Tista na kateri se je ustavil prst, je bila izbrana za najlepšo.

Rekla

Če govoriš izmišljotine, je v slovenščini navada reči: »Ali si s češnje padel?«.

Reklo »s tabo ni dobro češenj zobati« izhaja iz prakse, ko so razigrani fantje vrgli prijatelje z drevesa, če so bile na njegovi veji češnje debelejše.