Črna jelša (Alnus glutinosa)

Višina: do 30 m

Debelina: /

Življenjska doba: do 120 let

Skorja: v mladosti gladko in zelenkasto rjava, pozneje postane črna in vzdolžno razpokana

Listi: spiralasti, dolgi do 10 cm, okrogli, topi, zgoraj temnozeleni, goli, spodaj svetlejši, v žilnih kotih rjasto dlakavi, rahlo nazobčan rob; mladi listi so lepljivi

Cvet: enodomne mačice; moške mačice so razpotegnjene, ženske mačice so okrogle in med cvetenjem olesenele

Čas cvetenja: marec, april

Razmnoževanje: s semeni in podtaknjenci

Plod: sprva zelen, dozori v olesenela črnorjava storžkasta soplodja

Čas plodenja: september ali oktober  

Rastišče: Uspeva na mokri ilovnati podlagi, na bregovi voda in močvirij. Na opazovanem mestu je jelša rasla ob reki Reki, blizu vasi Topolc.

Les: Jelšin les je svež, zelo vlažen, gost, trpežen, bledo rdečkasto rjav in nima obarvane jedrovine. Ko je svež, je prožen in v vodi odporen. Na zraku ni odporen niti proti vremenskim vplivom niti proti glivam in insektom.

Črna jelša je razširjena po celotni Evropi, razen na skrajnem delu Skandinavije, vse do Sibirije, Zahodne Azije, Severne Afrike, pa tudi v Novi Fundlandiji in na Labradorju jo najdemo.

V Sloveniji je razširjena predvsem na nižinskih predelih, nad 800 m nadmorske višine pa je precej redka. Največ jelš najdemo v panonskem svetu ob Muri in Lendavi. Pogosta je ob rekah, saj je tam zanjo najugodnejše.

Na Biosfernem območju Kras jo najdemo  ob reki Reki in njenih pritokih.

Jelše živijo v sožitju z aktinomicetnimi glivami v tleh, kar jim omogoča neposredno izkoriščanje zračnega dušika. Črna jelša lahko s koreninami razrahlja neprepustne ilovnate plasti v tleh. Njen koreninski sistem je zelo razvejan in globok, zato odlično stabilizira rečne bregove. Dobro prenaša mraz, zato je uporabna kot pionirska vrsta v vlažnih mraziščnih depresijah. V Sloveniji se je zelo dobro izkazala pri ozelenjevanju obvodnih brežin.

Na Biosfernem območju Kras jelšo še od nekdaj poznajo v krajih ob vodotokih.  Uporabljali so jo za drva, mlinarji pa tudi za gradnjo pregrad v strugah. Tanini iz skorje so se uporabljali za strojenje usnja v strojarni v soteski Reke.

Na Slovenskem so iz jelšinega lesa pripravljali tudi barvilo za barvanje domačega platna, les pa uporabljali za kole v vinogradih in pilote v močvirnatem svetu.

Danes jelšo srečamo v akvaristiki in lesni industriji za izdelavo pohištva.

Imena

Jelša je dala ime kraju Jelšane v občini Ilirska Bistrica.

Verovanja

Po nekdanjem ljudskem verovanju na Slovenskem, vejice jelše varujejo pred čarovnicami. Na Biosfernem območju Kras to verovanje ni bilo zabeleženo.