Predstavitev    |     Raziskuj tudi ti    |     Partnerji projekta    |     Kontakt    |     Uporabne povezave
Datum   Ura  
Natisni

Navadni glog (Crataegus oxyacantha ali Crataegus leavigata)

Avtorica raziskave: Angelika Vižintin
Mentorica: Barbara Dobrila, prof.
Gimnazija Koper
Šol. l. 2010/2011

Navadni glog (Crataegus laevigata) in enovratni glog  (Crategus monogyna)

Višina:  2 do 10 m

Debelina: do 50 cm

Življenjska doba: prek 100 let

Skorja:  pri mladih rastlinah rdečerjava, v začetku dlakava, kasneje gola. Izraščajo trni v velikosti od 0,6 do 1,5 cm dolgi.

Listi:  krpati, pri dnu topi, dolgi od 2 do 5 cm, na robu narezano nažagani, zgoraj bleščeče temno zeleni, usnjati

Cvetovi: po 5 do 10 cvetov združenih v sestavljena češuljasta socvetja, beli, veliki približno 1 do 1,5 cm z dvema redkeje tremi vratovi, navadni glog ima v cvetu dva do tri pestiče in dve do tri semena v plodu

Čas cvetenja: od aprila do junija, navadni glog cveti približno 14 dni pozneje kot enovratni glog,

Razmnoževanje:  s semeni, ki so rjave rumene barve, dolgi okoli 5 mm

Plod: rdeče barve, v premeru do 12 mm, imenovani tudi glogovci

Čas plodenja: od septembra do oktobra

Rastišče: Na glog naletimo v redkih listnatih in iglatih gozdovih, ob mejah in plotovih in med grmovjem. Najbolje uspeva na ilovnati zemlji. Opazili smo ga ob cestah in pešpoteh na območju Strunjana.

Les:  Glogov les je trd in žilav.

Raste v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji.

Glog uspeva v živih mejah, grmovju, na jasah in ob robovih gozdov po vsej Sloveniji.

Glog navado sadijo za utrjevanje surovih tal, na primer na ob cestnih brežinah. Zaradi trnja je primeren za mejo ob pašnikih in vrtovih.

V Kopru in koprskem primorju je še vedno prisotna raba čaja iz glogovega plodu za krepitev srca in uravnavanje krvnega tlaka. Glog namreč vsebuje zdravilne učinkovine - flavonske glikozide, ki širijo srčne venčne žile in tako izboljšujejo pretok krvi v srčni steni.

Plodove, ki so ob zrelosti mokasti, lahko pridelamo v marmelade, kompote ali želeje.

Glogov les so na Slovenskem uporabljali strugarji, kolarji in rezbarji.

Verovanja

V slovenskem bajeslovju glog velja za sveto drevo vilinskih bitij, ki je po verovanju naših prednikov branil pred strelo in zlemi silami. Kot obredno rastlino naj bi ga uporabljale tudi čarovnice.

 

Ljudska imena

Glog je ljudem znan tudi kot beli trn, glag, glagon, enovratni glog, gloginje, glogovec, glozje, gložje, medvedove hruške, itd.

Interaktivni vpisi raziskovalcev
by Pilcom