Oljka (Olea europaea)

Višina: od 10 do 20 m visoko zimzeleno drevo

Debelina: različna

Življenjska doba: preko 1000 let

Skorja: v začetku gladka, sivkasta, kasneje potemni in popoka v temne luske

Listi: so celi, podolgovati, s podvihanim robom, na zgornji strani so temnozeleni, spodaj pa srebrni sivi s kratkimi dlačicami

Cvetovi: beli, zvonasti, dvospolni, razporejeni v grozde

Čas cvetenja: maj, junij

Razmnoževanje: s koreninskimi poganjki in s semeni, ki so velika od 9 do 11 mm

Plodovi: enosemenski koščičast plod, v začetku zeleni, kasneje se obarva do črne, plodovi gojenih oljk pa so lahko tudi belkasti, vijolični ali rdečkasti

Čas plodenja: november, december

Rastišče: Oljka uspeva na sončnih rastiščih in je občutljiva na nizke temperature. Najbolje uspeva tam, kjer rastejo pomarančevci in drugo južno sadje. Opazovali smo jo ob pešpoti na območju Strunjana, kjer raste v nasadu, ki ga imenujemo oljčnik.

Les: Beljava in črnjava oljke se razločno ločita. Beljava je svetlo rjava in kasneje potemni. Črnjava je rjavkasta z rdečkastim tonom in jo pogosto prepredajo nepravilne, temnejše do temno rjave proge. Les oljke je zelo trd, saj rastlina raste zelo počasi.

V Sloveniji oljka uspeva v obmorskih predelih Istre sicer pa v vsem Sredozemlju in v Afriki. Po poreklu verjetno izvira iz Palestine in male Azije. Kultivirana je tudi na drugih celinah.

Oljka je pomembna kulturna vrsta.

Plodovi oljke vsebujejo kot rezervno snov olje v mesnatem plodu in v semenu. Deviško, hladno stisnjeno olje je mešanica gliceridov, ki vsebujejo 80 do 85 % oleinske, 5 do 10 % linolne in 8 do 15 % palmitinske kisline ter še nekaj prostih maščobnih kislin. Značilni sestavni del oljčega olja je skvalen.

Zaradi svojstvenega okusa, vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin in drugih zdravilnih snovi se plodovi oljke že od nekdaj uporabljajo v kulinariki, kozmetiki in v zdravilne namene.  Hladno stisnjeno deviško oljčno olje so Istrani uporabljali proti zaprtju, revmatizmu, opeklinam in odrgninam ter zoper bolezni želodca in jeter.

V ljudski medicini še danes uporabljajo čaj iz posušenih ali svežih listov za znižanje krvnega sladkorja. Olje pa uporabljajo za odpravljanje žolčnih kamnov.

Oljkin les uporabljajo v strugarstvu in rezbarstvu.

Obredje in verovanja

Ob cvetni nedelji (krščanskem prazniku) je na Primorskem navada nesti v cerkev oljčno vejico, ki jo duhovnik med obredjem blagoslovi. Blagoslovljeni oljčni vejici in lističem so naši predniki pripisovali izjemno moč pri zdravljenju bolezni in zoper hudo vreme.