Oreh (Juglans)

Višina: 20 m in več

Debelina: v spodnjem delu lahko v premeru meri od 1 do 1,5 m

Življenjska doba: 120 let, lahko pa tudi več kot 200 let

Skorja: sive barve s temno rjavimi brazdami, značilno prerasla z lišajem rumenčkom, ki se nahaja na deblu in vejah v podobi rumenih peg

Listi: ovalno podolgovate oblike, žilnati; mladi so svetlo zelene barve, starejši pa temno zeleni

Cvet: enodomna rastlina z ločenimi enospolnimi moškimi in ženskimi cvetovi

Čas cvetenja: april

Razmnoževanje: s semeni

Plod: obdaja ga olesenela luščina in zeleni ovoj; včasih plodovi v notranjosti počrnijo, posebej če je jesen zelo deževna

Čas plojenja:  avgust do september

Rastišče: Oreh uspeva v listnatih gozdovih. Pogosto ga gojijo v bližini domov. Najraje uspeva v peščenih globokih ali plitvih tleh in na sončnih legah. Ne ustrezajo mu pomladanske zmrzali, hladne vetrovne lege in preveč vlage v tleh. Lepo uspeva tudi na strmih in skalnatih rastiščih.

Les: Beljava je belo siva do rumeno siva, jedrovina ali črnjava pa sivo rjava do rdečkasto rjava. Barva jedrovine se zelo spreminja glede na rastišče. Les ima večkrat temne proge.

Oreh gojijo skoraj po vsem svetu. V Evropi je avtohton le v centralni Evropi od Francije, Italije do Češke in na celotnem Balkanskem polotoku. Zaradi različnih sort in priljubljenosti se je razširil po celem svetu.

Pri nas oreh raste tako rekoč povsod - ob morju in v notranjosti do 1000 m nadmorske višine. Razširjen je po vsej Sloveniji.

Na Biosfernem območju Kras ga najdemo v vaseh, v okolici domačij in v bližnjih starih sadovnjakih. V Kuteževem smo našteli okrog 10 dreves.

Oreh so od vedno sadili ob hiše, a proč od zelenjavnega vrta in na rob sadovnjakov, saj je naraven herbicid in njegovi listi preprečujejo rast ostalih rastlin. Juglon v listih, se z dežjem spira in lahko prepreči rast plevelov. Obenem oreh daje veliko in močno senco, ki je bila na dvorišču zaželena. A pojavila se je še ena neprijetna izkušnja. Njegove korenine so večkrat prevrtale skozi temelje v hiše ali celo povzročile puščanje vodnjakov, zato so oreh od njih raje odmikali.

Za to drevesno vrsto je značilno, da se je loteva zelo malo bolezni in škodljivcev. Te odganja s svojim močnim vonjem, pa tudi srne, jeleni, voluharji in zajci ga ne objedajo. Obenem je oreh izjemen vir visoko kalorične hrane za glodavce (miši, polhi, veverice) in ptiče (šoje, vrane), ki si jeseni nabirajo zalogo za zimo.

Na Biosfernem območju Kras je oreh v preteklosti in danes povezan z lesarsko branžo, prehrambeno sfero, ljudskim zdravilstvom in še čem.  

Orehovina je srednje trden, žilav in upogljiv les, ki je bil vedno rabljen za izdelavo najdragocenejšega pohištva. Radi ga imajo tudi rezbarji. Iz njega so po pripovedovanju Antona Zadnika izdelovali kopita lovskih pušk.   

Na območju Kuteževega se je ohranil spomin na zdravljenje hemoroidov z orehovim lubjem. Iz njega so skuhali čaj in ga zlili v lavor v katerem je bolnik sedel. Iz plodov so si ženske izdelovale barvo za lase, sveže orehove liste pa polagale na vrh omar in tako odganjale molje.

Jedrca orehovih plodov so v lokalni prehrani še danes cenjeno živilo. Predstavljajo ključno sestavino štrukljev in potice. Iz orehovih plodov si ljudje radi pripravijo orehov liker ali orehovec. V žganje (slivovko) namočene nezrele orehe z olupkom še vedno uživajo ob želodčnih težavah in uporabljajo za obkladke.

Simbolika

V slovenskem ljudskem izročilu velja oreh za sveto drevo. Po ljudskem verovanju je varoval pred strelo, zato so ga zasadili pred hišo. Kot simbol plodnosti, je bil orehov plod prisoten na poročni mizi.

Kulinarika

Orehove štruklje so v Kuteževem pripravljali za gospodarjev god. Prav tako so bili orehi najpogostejše darilo za Miklavža (6. december). Otroci so jih dobili na krožniku na okenski polici.

Vsakdanje življenje in verovanja

Po pripovedovanju Metke Vergan je bila na območju Kuteževega navada posaditi oreh ob rojstvu otroka z namenom, da bodo imeli les za njegovo krsto. Hkrati naj bi pred hišo odganjal bolezni in slabe duhove. Gospodinje so vedele, da je odganjal tudi muhe.