Poljski javor ali maklen (Acer campestre)

Višina: do 20 m  

Debelina: do 0,8 m

Življenjska doba: /

Skorja: drobno mrežasto razpokana

Listi: navzkrižno razporejeni, 3 do 7 cm dolgi in 5 do 10 cm široki, sprva dlakavi, nato zgoraj goli in temnejši, spodaj svetlejši in goli ali fino dlakavi

Cvet: cvetovi so dvospolni in združeni v rumenkasta socvetja

Čas cvetenja: od marca do maja

Razmnoževanje: s semeni, ploščato seme s krilcem razširja veter

Plod: sestavljen iz dveh krilatih delnih plodičev rdečkaste ali zelene barve, ki sta kratko dlakava ali gola in 2,5 do 3 cm dolga

Čas plodenja: oktober

Rastišče: Poljski javor najdemo na rahlih, globokih in s humusom bogatih apnenčastih tleh. Dobro prenaša sušo, slano, senco in zimski mraz. Najdemo ga tudi na vlažnih in poplavljenih tleh ter v nižinskih hrastovih gozdovih.

Les: Javorov les je svetlo rjav do rdečkasto bel, z jasno vidnimi letnicami in trd. Njegova struktura je gosta, zaradi počasne rasti.

Maklen ali poljski javor je razširjen v srednji, vzhodni (Krim, Kavkaz) in zahodni Evropi, na jugu Skandinavije ter zahodu Azije. Pogost je na Apeninskem in Balkanskem polotoku, najdemo ga tudi v severni Afriki.

V Sloveniji ga najdemo skoraj povsod, predvsem v nižinskih hrastovih gozdovih do 800 m.

Najdemo ga tudi na suhih rastiščih Biosfernega območja Kras.

Maklenovi plodovi so pomembna hrana nekaterih ptic in glodavcev. Drevo ima, kot krajinski element drevesa samotarja, pomembno vlogo v kulturni krajini.

Maklenov les je precej trd, težak, kakovosten in se dobro obdeluje. Iz njegovega lesa so na Slovenskem od nekdaj izdelovali pohištvo in ga rezbarili. Kot vrsta lesa ni bil neznanka kolarjem in strugarjem. Olupljene in posušene poganjke mladih vejic so uporabljali za špiljenje klobas.

Danes se uporablja tudi kot okrasno drevo.

Verovanja in imena

Po ljudskem prepričanju je javor sveto drevo, zato ni nenavadno, da je dal ime vsaj osmim krajem na Slovenskem. Javorje najdemo v občinah  Črna na Koroškem, Gorenja vas-Poljane, Šmartno pri Litiji, Šentjur pri Celju, Velike Lašče, Hrpelje-Kozina, Lukovica in Litija. Na Biosfernem območju Kras ni nobenega kraja s tem imenom, zagotovo pa bi našli kako ledinsko ime.