Raziskuj tudi ti!

KJE NAJ RAZISKUJEM?

Raziskuješ lahko kjerkoli na Biosfernem območju Kras. Meje si lahko ogledaš na spodnji karti.

ZAKAJ NAJ RAZISKUJEM?

Zelo preprosto, ker je to naložba v tvojo prihodnost in prihodnost okolja katerega del si. Ali še preprosteje, ker:

• boš z raziskovanjem spoznal/-a marsikaj novega in zanimivega o svojem domačem okolju in naravi,
• boš užival/-a v bogastvu narave s katero se bosta še bolj zbližala/-i, saj se bosta medsebojno preučevala/-i,
• se boš družil/-a s starejšimi domačini, starimi starši, ohranjala njihov spomin in spomin njihovih prednikov in s tem postal/-a dragocen nosilec lokalnega znanja za prihodnje rodove,
• boš spoznal/-a prepletenost človeka z naravo nekoč in zaznal/-a njuno medsebojno oddaljevanje v sodobnem času,
• boš spoznaval/-a biološko pestrost živega sveta in njen pomen ter cenil/-a njeno ohranjanje,
• boš razumel/-a pomembnost sprejemanja trajnostnih odločitev, saj boš uvidel/-a, da človek brez narave ne bo preživel,
• boš postala bogatejši/-a človek.

Glavni cilj popisovanja vrst in njihove prisotnosti v življenju ljudi v domačem okolju (na Biosfernem območju Kras) je oblikovati bazo podatkov o vrstah na tem območju z biološkega in dediščinskega vidika prepletenosti s človekom v teh krajih iz katere bi vsi črpali in vanjo vsi prispevali. Zato smo jo postavili na splet. Da jo lahko uporabljaš tudi ti. Tako, da se z vsebinami seznanjaš, jih dopolnjuješ ali pa preučuješ. Celotno bazo hrani Park Škocjanske jame, Slovenije. Če za svoje preučevanje potrebuješ natančnejše podatke, piši na: info@biodiverziteta-bok.si in z veseljem ti jih bomo posredovali.

Baza obenem prispeva k popularizaciji varstva narave in kulturne dediščine in posredno stremi k ozaveščanju njunega pomena kot vira znanja za trajnostni razvoj.

Kako boš pomagal/-a s svojim prispevkom?

Kratkoročni cilji popisa so naslednji:

• Poiskati kar največ drevesnih vrst, ki doslej še niso bile popisane, so pa na Biosfernem območju Kras že dolgo prisotne in prepletene z tukajšnjo vsakdanjo kulturo (lokalnim izročilom, znanjem, ...).
• K popisovanju vključiti čim več učencev in prostovoljcev ter tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega okolja.
• Na šolah, knjižnicah in mladinskih centrih Biosfernega območja Kras poiskati, izobraziti in opremiti vsaj enega popisovalca, ki bo enkrat na leto preveril stanje vsaj ene popisane vrste na svojem območju.
• Ko bo na voljo dovolj podatkov, vse vrste na portalu oceniti glede na njihovo izginjanje ali prekomeren razrast/razmnoževanje ter glede na izginjanje iz rabe ali prekomerno rabo in tako izdelati podlago za oblikovanje predlogov ukrepov za območje BOK in vsako občino posebej.
• Odkriti najštevilčnejša nahajališča tujerodnih vrst in opozarjati nanje toliko časa, dokler jih pristojne službe ne očistijo.
• Odkriti najpogostejša problematična nahajališča živali in opozarjati nanje toliko časa, dokler jih pristojne službe ne zagotovijo njihovega varstva/rešitve.

Učenci in prostovoljci lahko z spremljanjem stanja in zbiranjem podatkov o posameznih vrstah, naravnih procesih in sožitju človeka z naravo po svojih močeh pomagamo, da se začno reševati  netrajnostne prakse.

Prostovoljske in šolske popise vrst bo Park Škocjanske jame skupaj s parterji (šolami, …)  organiziral vsako pomlad.

KAKO NAJ RAZISKUJEM?

Na portalu www.biodiverziteta-bok.si se v meniju seznani z vrstami, ki jih trenutno popisujemo. Natisni si popisni list in se seznani z biološkimi (Opazuj, Dokumentiraj) in kulturnimi (Povprašaj) vidiki, ki so predmet popisa vrste.

0. Nahajališče za popis izbrane vrste sem že našel/-la!

V tem primeru si večino dela za biološki popis vrste že opravil in je potrebno le še izpolniti popisni list v tistih točkah poglavij, ki jih glede na letni čas lahko,ter podatke vnesti na portal.

1. Naredi si načrt

Odloči se katero vrsto boš popisoval in ali boš najprej popisoval njen biološki ali kulturni vidik.

Če si se odločil za biološki vidik, najprej premisli, katera  območja  boš  pregledal. Pomisli, kje v tvoji okolici se pojavljajo za popis izbrane vrste. Najlažji način iskanja osebkov posameznih vrst je, da prehodiš, prekolesariš ali prevoziš makadamske poti v bližini naselij ali pa za nasvet vprašaš starejše.

Ko se odločiš, da boš popisoval kulturni vidik izbrane vrste, najprej premisli kdo bi ti o rabi in prisotnosti v lokalni kulturi lahko kaj povedal. Najlažje ti bo, če vprašaš najprej starše in stare starše. Ti ti lahko tudi svetujejo še kakega sogovornika.

2. Pripravi opremo, ki jo potrebuješ za popis

• Pisalo in popisni list (Če si še nisi, si sedaj nujno natisni popisne liste. - Na enem A4 listu je en popisni list, če tiskaš obojestransko. Za vsako nahajališče boš izpolnil po enega.)
• Fotoaparat (Da boš lahko slikal vrsto, njeno rabo, nahajališče, …)
• GPS aparat. Če ga nimaš, si ga izposodi. Danes GPS ni več redkost. Imajo ga tudi vsi boljši mobilni telefoni, nekatere ročne ure, cestne navigacijske naprave ipd. Kvaliteta ni zelo pomembna. Potrebuješ ga le zato, da z njega odčitaš koordinate nahajališča ter jih zapišeš na list.

V skrajnem primeru lahko opravljaš popis tudi brez GPS aparata. Če se popisa lotiš na ta način, si natančno zapomni lokacijo nahajališča, da jo boš lahko doma določil na zemljevidu. Doma si odpri internetno stran Google maps, približaj si zemljevid tako, da lahko na njem določiš nahajališče, nanj postavi kurzor in s klikom na levi gumb miške izberi ukaz »Kaj je tukaj?«. V glavi iskalnika se ti bosta izpisali koordinati XY, ki ju vnesi na popisni list oziroma na portal.

Lahko si pomagaš tudi tako, da s seboj na teren vzameš zemljevid območja, ki ga pregleduješ (vsaj 1:25.000 ali bolj natančen) in vanj vrisuješ nahajališča, ki jih odkriješ.

Diktafon (Da boš posnel pripoved v kateri nastopa izbrana vrsta in jo doma lažje zapisal na popisni list oziroma na portal.)

3. Na terenu

• Podatke o vrstah vpisuj na popisne liste, ki jih imaš s seboj.
• V kolikor naletiš na neznano rastlino ali žival, jo fotografiraj ali opiši, saj jo lahko določiš kasneje. Za lesnate rastline si lahko pomagaš s ključem lesnatih rastlin Slovenije. V kolikor ti to ne pomaga, lahko posreduješ podatke na naslov info@biodiverziteta-bok.si.
• Če si mladoleten/-a, o odhodu na teren obvesti starše ali učitelje.
• Obvezno izberi za ogled samo varne poti. Nikoli se ne izpostavljaj nevarnostim.
• Pred odhodom na teren se zaščiti pred klopi in upoštevaj navodila za ravnanje z divjimi živalmi. Še posebej bodi pozoren na stekle živali. V Brkinih se lahko srečaš tudi z medvedom in volkom.

4. Doma

Takoj, ko  prideš domov, nahajališča, ki  si  jih našel, vnesi na portal Biodiverziteta med naravo in kulturo.

Če še nisi registriran kot uporabnik portala, se registriraj in nato prijavi. Registracijo in prijavo lahko opraviš s klikom na povezavo Registracija novega uporabnika / Prijava obstoječega uporabnika v glavi strani.

Če je mogoče, pred pričetkom vnosov, pripravi posnete fotografije tako, da jih pomanjšaš. Priporočena velikost za nalaganje slik je 1024 x 768 pixl-ov.

Ko si prijavljen, v meniju izberi vrsto, ki si jo popisoval. Nato pojdi na dno strani na oranžno polje z naslovom Interaktivni vpisi raziskovalcev in odpri pripadajoči zavihek glede na vnose iz popisnega lista. Spodaj se ti bo pokazal trenutni nabor vnosov. Klikni na gumb Interaktivni vnos in odprlo se ti bo pogovorno okno za vnos podatkov povezanih z izbranim zavihkom. Izpolni ga in potrdi predogled. Podatki so sedaj shranjeni v bazo. Za vnos podatkov povezanih z ostalimi zavihki ravnaj enako. Nekatera vnosna polja so označena kot obvezna. Če jih ne izpolniš, se tudi ostali podatki ne bodo shranili v bazo.

5. Objava na portalu

Ko si uspešno zaključil vnos, nastopi delo administratorja, ki bo vnose pregledal in potrdil njihovo obdelavo in skupno objavo na portalu pod ustreznim zavihkom vrste. V primeru nejasnosti, boš prejel njegovo e-pošto s prošnjo za dodatna pojasnila ali dopolnitve vnosa. Ko bo administrator vnos potrdil, si boš svoj prispevek lahko ogledal s klikom na ustrezen zavihek oranžnega polja z naslovom Interaktivni vpisi raziskovalcev.

Tvoj natančen popis je hranjen in dostopen v Parku Škocjanske jame, Slovenija na objavljenem e-naslovu.

6. Še nekaj praktičnih navodil za delo z GPS

• GPS aparat prižgi na odprtem terenu, saj bo v tem primeru precej dobro kazal tudi v gozdu oziroma na področju, kjer je signal slab. Če ga boš prižgal šele tam, verjetno sploh ne bo našel dovolj satelitov ali pa bo napaka prevelika.
• GPS lovi zelo šibek signal satelitov. Signal ne more prodreti skozi človeško telo. Zato sprejemnik nosi v rokah, dobra lega je tudi v zgornjem pokrovu ali na naramnicah nahrbtnika. V žepu hlač ali srajce pa večinoma slabo lovijo signal.
• Ko prideš do nahajališča, se postavi na sredino in imej GPS ves čas prižgan. Na popisni list prepiši koordinate iz GPS aparata šele takrat, ko končaš z vpisovanjem drugih podatkov.
• Če imaš težave z natančnim klikanjem po zaslonu, poskusi na želeno mesto narahlo pritisniti z nohtom namesto s prstno blazinico.

Če imaš kakršno koli vprašanje se obrni na info@biodiverziteta-bok.si

Hvala za tvojo pomoč! Skupaj smo nepremagljivi.

Ekipa Službe za raziskovanje in razvoj, Parka Škocjanske jame, Slovenija

(*) Navodila smo pripravili po zgledu portala Očistimo Slovenijo! društva Ekologi brez meja. Natančneje smo povzeli navodila dela z GPS.